Stara železarna Ravne na Koroškem

Začetki železarstva v Ravnah na Koroškem segajo v 17. stoletje, po letu 1774 pa se je začela industrijska izdelava železa, ko so ob reki Meži delovale prve kovačnice in žebljarne. Na začetku 19. stoletja so fužinske obrate kupili grofje Thurni, ki so do konca stoletja širili izdelavo železnih in jeklenih izdelkov. Leta 1848 je v premogovnikih in železarskih delavnicah v Guštanju, na Prevaljah, Črni, Mežici in na Lešah že delalo več kot 1200 delavcev. Petnajst let kasneje je kraj dobil železniško povezavo, ki je omogočila nagel gospodarski razvoj v drugi polovici 19. stoletja. Že pred prvo svetovno vojno so kvalitetno ravensko jeklo prodajali na Bližnji in Daljni vzhod ter v Rusijo.

Večstoletna tradicija železarstva in jeklarske industrije na Koroškem je po drugi svetovni vojni, v obdobju socializma, doživela razcvet prav z železarno na Ravnah na Koroškem. Ta se je v petih desetletjih razvila iz razmeroma majhnega industrijskega obrata z okrog 350 zaposlenimi in 21.800 tonami letne proizvodnje jekla pred drugo svetovno vojno, v podjetje, ki je v drugi polovici osemdesetih let zaposlovalo nekaj manj kot 7.000 ljudi in letno proizvedlo do 237.000 ton jekla. Železarna Ravne se je razvila v veliko tovarno in v socialističnem obdobju pomembno sooblikovala način življenja v Mežiški dolini in regiji.

Stara železarna

Stara železarna Ravne na Koroškem je bila leta 1994 zaradi svoje edinstvenosti in prepoznavnosti razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, leta 2009 pa za javno kulturno infrastrukturo. Historični industrijski kompleks ohranja bogato, več kot štiristoletno industrijsko dediščino Mežiške doline ter obiskovalcem s sodobnimi in atraktivnimi muzejskimi razstavami omogoča stik z jeklarsko dediščino. Umestitev kulturnega spomenika znotraj delujoče jeklarne SIJ Metal Ravne je velika posebnost, ki ga razlikuje od drugih podobnih historičnih kompleksov v srednjeevropskem prostoru.

Muzejsko območje Stara železarna Ravne na Koroškem obsega okoli 5000 m² območja znotraj delujočega industrijskega kompleksa:  proizvodni obrat imenovan Štauharija (20. stoletje), stanovanjski objekt Personal s pralnico (19. stoletje), Laboratorij in Skladišče maziv (20. stoletje). Tu ohranja premično dediščino: stroje, naprave, orodja, pripomočke in druge premične spomenike, ki odražajo inovativnost, znanje in sodelovanje skozi različna stoletja. O njihovem delovanju ter delu in življenju delavcev hrani muzej obsežno fotografsko in drugo dokumentarno gradivo. Drugi del bogatega muzejskega arhiva sestavlja nesnovna dediščina: ohranjene in arhivirane zgodbe delavcev, njihove delovne izkušnje, šege in navade ter življenjski slog železarjev, ki pričajo o vplivu železarne na razvoj mesta in regije. Ta presega lokalni pomen in ima mednarodni vpliv, kar dodatno poudarja izobraževalni in razvojni potencial območja.

Obnova in načela Novega evropskega Bauhasa

Projekt obnove muzejskega območja Stara železarna Ravne na Koroškem je bil obsežen in razdeljen na več ključnih sklopov. Prvi sklop je zajemal investicije v obnovo objektov, kjer so bila izvedena načrtovanja in gradbeno-obrtniška dela, elektro in strojne inštalacije ter ureditev notranjih prostorov v objektih Štauharije in Laboratorija. S tem je bila zagotovljena celovita prenova in tehnična posodobitev prostorov. Drugi sklop investicije je bil namenjen sodobni interpretaciji in digitalizaciji, kjer je bilo vzpostavljeno interaktivno doživetje železarstva in jeklarstva v proizvodni hali Štauharije ter digitalni vodič. Tretji sklop se osredotoča na razvoj in izvedbo turističnih produktov, četrti pa izobraževalnih programov. Zadnji, peti sklop aktivnosti s strateškim načrtovanjem vzpostavlja dolgoročni razvoj Stare železarne kot pomembne kulturne in turistične destinacije. Z investicijo v obnovo in razvoj vsebin v objektu Personal s Pralnico (do leta 2027) bo zaključena celovita revitalizacija muzejskega območja Stara železarna.

Projekt je v regiji in širše prepoznan kot primer dobre prakse transformacije industrijskih območij. Občina Ravne na Koroškem je zato kot edina slovenska in ena izmed 20 občin v EU prejela tehnično pomoč Evropske komisije za nadgradnjo projekta Obnova muzejskega območja Stara železarna v okviru pobude Novega evropskega Bauhasa. Jeseni 2024 je projekt obnove Stare železarne postal tudi učni projekt globalnega združenja ICLEI in je bil septembra 2025 predstavljen tudi na NEB konferenci v Bruslju. Na podlagi že vzpostavljenih povezav Slovenske poti kulture železa in Srednjeevropske poti železa se rojeva pobuda za še tesnejše povezovanje industrijskih mest iz Slovenije in Evrope.

Stara železarna po temeljiti prenovi omogoča predstavitev in raziskovanje železarske dediščine na Koroškem ter izobraževanje o znanju, vedenju in veščinah izdelovanja železa, jekla in različnih izdelkov, hkrati pa se odpira za lokalno prebivalstvo, kot prostor za ustvarjanje, kulturno in podjetniško povezovanje in organizacijo lastnih ali dogodkov zunanjih ustvarjalcev. S soustvarjanje vsebin v Stari železarni lokalni prebivalci in ustvarjalci zagotavljajo avtentičnost prostora, povečujejo njegovo privlačnost ter ustvarjajo sodoben urbani prostor za prebivalce in obiskovalce Raven.