Stara garnizijska komanda – Notranjski muzej Postojna

Stavba Notranjskega muzeja Postojna, ki se nahaja v središču mesta, ni zmeraj služila temu namenu. Poslopje je bilo zgrajeno leta 1929 kot vojašnica za posadko karabinjerjev in je bilo med obema vojnama namenjeno obrambi rapalske meje, ki je Primorsko odrezala od preostanka Slovenije. Po drugi svetovni vojni je bila v stavbi garnizijska komanda JLA, po letu 1991 pa je bil objekt zapuščen in je po poldrugem desetletju pozabe začel vidno propadati.

Konstrukcijska zasnova objekta je zelo sodobna, to je klasična opečna zgradba z armirano-betonskimi stropnimi ploščami, ki so dodatno ojačane z jeklenimi nosilci. Nekoliko izstopa izrazito reprezentančen vhod z nadstreškom v obliki konzolnega balkona. Zgradba je tipičen primer italijanske vojaške utilitarne in unitarne arhitekture tistega časa in predstavlja kakovostni arhitektonski in tehnični spomenik polpretekle dobe.

Prenova stavbe in namena

Ko ni več služila prvotnemu namenu, se je ta večnadstropna stavba s centralnim vhodom, simetrično prostorsko zasnovo, 1810 kvadratnimi metri uporabne površine, visokimi stropi in velikimi prostori, izkazala za idealno lokacijo za muzej. Vlada Republike Slovenije je leta 2005 prenesla lastništvo stavbe na občino Postojna, ki je ob pomoči evropskih sredstev obnovo zaupala arhitektu Gregorju Riharju. Pri zasnovi prenove je bila posebna skrb namenjena ohranitvi prvotnega videza stavbe, njene zasnove in značilnih stavbnih členov, kar je prispevalo k razglasitvi stavbe za kulturni spomenik lokalnega pomena. Skupaj s prenovo stavbe so uredili tudi okolico, vključno z zasaditvijo drevoreda pred vhodom, ki je bil v preteklosti po nepotrebnem posekan.

Obnova se je sicer nekoliko zavlekla in se zaključila leta 2010, v maju naslednjega leta pa je muzej dokončno zaživel z odprtjem prve razstave v novih prostorih. Notranjski muzej Postojna ima sicer dolgo zgodovino, saj je takrat obratoval že več kot 60 let. Leta 1947 ga je ustanovil slikar Leo Vilhar in je ena najstarejših tovrstnih ustanov v širši primorski regiji, a jo je vse do selitve v staro garnizijsko postojanko nenehno pestila prostorska stiska. Do konca leta 2011 je muzej preselil glavnino gradiva v nove prostore in ekipa je začela načrtovati novo stalno razstavo. Ta je zahtevala dve leti intenzivnega dela, vendar njene korenine segajo bistveno globlje. Zamisel o odprtju jamskega muzeja se je namreč porodila že leta 1904 in se je v poznih 1920-ih delno uresničila z ustanovitvijo italijanskega speleološkega inštituta v Postojni. Značilna pokrajina in obilica kraških pojavov, med katerimi je seveda najbolj privlačno skrivnostno podzemlje, so že takrat na Notranjsko pritegnili številne obiskovalce. Stalna razstava KRAS, Muzej krasa pa je torej dočakala odprtje v letu 2015, ko je z razbitjem kraškega kamna razstavo simbolično odprl takratni predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Od kamnin do človeške ribice in zaklada

V poldrugem desetletju od odprtja Notranjski muzej Postojna ni miroval, temveč se je nenehno razvijal. Sestavlja ga šest oddelkov, ki skrbijo za različne zbirke, preučujejo zgodovino in pripravljajo pedagoški in druge raznolike programe za obiskovalce. Tako je razstava KRAS, Muzej krasa, ki prikazuje geološke formacije in življenje v jamah, v letu 2025 pridobila še interaktivno razstavo, ki z večpredstavnostjo obiskovalcem med drugim predstavi razvoj kapniških oblik, anatomijo človeške ribice in človeške posege v jame skozi zgodovino. Muzej pa ni digitalno aktiven zgolj na področju dejavnosti muzeja, saj njegova ekipa pripravlja obilo spletnih vsebin za ljubitelje zgodovine. Tako objavljajo članke, ki jih obogatijo s fotografijami in video vsebinami, ustvarjajo podkast in humorno serijo videov na priljubljeni platformi TikTok.

Posebno mesto v muzeju je rezervirano za predjamski zaklad, ki so ga leta 1991 arheologi odkrili med renovacijo in arheološkimi raziskavami Predjamskega gradu. V eni izmed grajskih kleti so našli deset dobro ohranjenih pozlačenih in posrebrenih predmetov, med drugim kupe, svečnika, pokal in solnico. Izdelani so bili v poznorenesančnem slogu in skrbno spravljeni več stoletij, zdaj pa so na ogledu javnosti v muzeju.

Poleg primarne lokacije na Kolodvorski ulici v središču Postojne organizira Notranjski muzej Postojna tudi več razstav na drugih lokacijah, med katerimi izstopata Brivsko-frizerski salon Ozbič in Zgodovinska pot Planina. Prva lokacija je skrbno ohranjen in restavriran frizersko-brivski salon iz začetka 20. stoletja, kjer je prikazana tudi tedanja družbena vloga tovrstnih obrti in ki priložnostno še zmeraj nudi brivske storitve. Druga pa je povezana z dejstvom, da je bilo to v času med obema vojnama mejno območje, kar se še zlasti odraža v naselju Planina, ki je bilo razdeljeno na dva dela. Zgodovinska pot Planina, ki nosi zanimivo ime: Kraj tihotapskih zgodb, krvnih maščevanj in mednarodnih sporov, tako prikaže nekatere ključne pomnike tistega časa, predvsem ostanke meje in Planinsko polje, kjer so vsakoletne poplave dobesedno premikale mejnike.