Prešernova domačija v Vrbi

France Prešeren (1800–1849) je eden najpomembnejših pesnikov v slovenski zgodovini. V času, ko je slovenska književnost obsegala le nekaj posameznih začetniških avtorjev in del, se je s svojimi pesniškimi besedili priključil sočasnim evropskim romantičnim tokovom. Pri tem je v slovensko književnost vpeljal še mnoge klasične pesniške oblike (na primer sonet, tercina, stanca, glosa in romanca) ter z njihovo vrhunsko izbrušeno uresničitvijo pokazal, da je slovenščina estetsko enakovredna drugim modernim jezikom. O njegovi pomembnosti priča tudi njegova prisotnost v nacionalnem simboličnem imaginariju ter konkretno v državniških simbolih. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane leta 1844, je besedilo državne himne Republike Slovenije, obletnica njegove smrti je osrednji državni kulturni praznik, njegova podoba je krasila enega od bankovcev prve nacionalne valute, slovenskega tolarja, njegov kip pa zavzema osrednje mesto v središču prestolnice Ljubljane.

Prešernova rojstna hiša

Prešeren se je rodil v alpski vasi Vrba na Gorenjskem, ki je v pisnih virih prvič omenjena leta 1247. Tu je živel do svojega osmega ali devetega leta, ko so ga zaradi njegove nadarjenosti poslali v šole, najprej v Ribnico in potem v Ljubljano. Svojemu rojstnemu kraju je posvetil sonet O Vrba, srečna draga vas domača. Po domače se hiši, v kateri je bil pesnik rojen, reče »Pri Ribču«. Je ena najstarejših hiš v Vrbi in je danes na naslovu Vrba 2. Današnjo podobo je dobila po požaru leta 1856, ko je ogenj uničil gospodarsko poslopje, slamnato streho in leseno ostrešje. Takrat so domačijo povišali in pridobili štibeljc – podstrešno spalnico. Starejši stavbeni elementi iz 16. stoletja, kot je kamniti portal v kleti, in stavbni elementi iz poznobaročnega obdobja so delno še ohranjeni, sicer pa prevladujejo stavbne značilnosti, ki jih v 19. stoletju srečamo tudi pri drugih domačijah v Vrbi in okolici.

Hiša ima značilen tloris gorenjskih gruntarskih kmečkih hiš; to je prehodna veža skoraj na sredi objekta, na eni strani veže so vrata v hišo z lončeno pečjo in iz nje vhod v kamro oziroma čumnato. Na zadnjo stran veže je umeščena črna kuhinja, v kateri se kuri lončeno peč v hiši. Na drugi strani veže sta shramba in kašča. Iz veže vodijo stopnice v klet, ki je le pod kaščo in na podstrešje, kjer je podstrešna soba.

Obnova in posodobitev za 21. stoletje

Muzejsko postavitev v hiši je že leta 1939 zasnoval pisatelj Fran Saleški Finžgar, in sicer s predmeti iz Prešernovega časa, ki jih je nabral po okoliških vaseh, iz Prešernovega otroštva pa je ohranjena le zibelka. Gre za prvo hišo znane osebnosti v Sloveniji, ki je bila preurejena v muzej, ob tem je tudi najbolj obiskan muzej te vrste v Sloveniji. V naslednjih desetletjih so se izvajali predvsem posegi s katerimi so poskušali ohranjati podobo, ki jo je dal hiši Finžgar in hkrati zagotoviti tudi dobro materialno stanje hiše. V letu 1982 se je oskrbnica iz hiše izselila, stanovanjski prostori v pritličju so bili namenjeni razstavi in trgovinici, kamra na podstrešju pa kot pisarna za oskrbnika, ki je dnevno prihajal na delo. Leta 2011 je bila muzejska hiša razglašena za spomenik državnega pomena, s čimer je bil uradno potrjen njen izjemen kulturnozgodovinski pomen. Pri nedavni obnovi so bili tako pozorni na to, kako Franceta Prešerna in njegovo delo predstaviti javnosti na sodoben, interaktiven in zanimiv način.

Projekt sta v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) financirala Ministrstvo za kulturo in Evropska unija – NextGenerationEU. Celovita obnova Prešernove domačije je obsegala konservatorsko-restavratorske posege in prenovo inštalacij v Prešernovi rojstni hiši ter komunalno ureditev celotnega, zdaj razširjenega območja Prešernove domačije. V okviru obnove so namreč rekonstruirali in spremenili namembnost Ribčevega gospodarskega poslopja, ki stoji za hišo in je bilo izvorno namenjenemu skednju in seniku, za potrebe ureditve interpretacijskega centra, vključno s pripadajočo zunanjo ureditvijo dvorišča med Prešernovo hišo in gospodarskim poslopjem, sadnega vrta in vrta ob Prešernovi hiši. Nadstropje interpretacijskega centra je skoraj v celoti namenjeno večnamenskemu prostoru oziroma dvorani za različne dogodke (predavanja, koncerti, gledališče, konference, delavnice, začasne razstave in drugi dogodki). Ob tem so pozneje celovito obnovili in rekonstruirali še objekt Vrba 1 ob Prešernovi domačiji, kjer bodo gostinski lokal, knjižnica, večnamenski prostori in rezidenca za ustvarjalce.

Doživljajska predstavitev Prešernove poezije

Z obnovo so Prešernovo rojstno hišo lahko konceptualno izčistili – obiskovalci se lahko tako osredotočijo na zanimivosti značilne kmečke hiše iz prve polovice 19. st., na takratno kmečko življenje na tem področju ter življenje pesnika Franceta Prešerna. Medtem so v gospodarskem poslopju s sodobno tehnologijo ustvarili doživetje, s katerim so želeli ustvariti svet iz Prešernovega otroštva, ko so se, kot so zapisali, skozi te prostore »sprehajale muze, ki so se zasidrale v Prešernovo podzavest in krepile njegovo ustvarjalnost«.

V tem prostoru Prešernovo poezijo interpretirajo skozi različne zaznavne načine: vizualno, zvočno in prostorsko. Vključitev doživljajskih elementov je še zlasti pomembna, ker večino obiskovalcev predstavljajo otroci, ki pridejo v okviru šolskih programov. Ker niso imeli klasičnih muzejskih predmetov, so ustvarili nekakšno »vzporedno krajino«, prostor, ki izhaja iz njegove poezije in iz samega ambienta prenovljenega poslopja. Ko se obiskovalec pomika po razstavi, se ta poglablja – od enostavnejših motivov iz otroštva proti vedno zahtevnejšim temam Prešernovega življenja. Z uporabo večpredstavnosti, zvoka, podob in umetniško oblikovanih elementov razstava tako ustvarja veččutno doživetje, v katerem se pesnikova pot, od vaškega dečka do osrednje osebnosti slovenske kulture, razkriva na oseben in navdihujoč način.