Pilonova galerija Ajdovščina

Pilonova galerija stoji v nizu hiš na Prešernovi ulici v mestnem jedru Ajdovščine. Obsega hišo na Prešernovi 1, ki je bila že iz časa otroštva dom vsestranskega umetnika Vena Pilona (1896–1970) in v kateri je v letih 1922–1928 ustvaril svoja najpomembnejša dela, ter sosednjo Lenščakovo hišo, ki je bila v lasti umetnikovega strica. Je prva monografska galerija v Sloveniji, osnovana na avtorjevi zapuščini. Hkrati pomembno dopolnjuje nacionalno muzejsko-galerijsko mrežo in tesneje povezuje Primorsko z zamejstvom. Kot pomemben umetnostno- in kulturnozgodovinski vir ima status pooblaščenega muzeja.

Arheološki in materialni viri kažejo, da stavbi Pilonove galerije ter sosednja Rustjeva hiša stojijo na antičnih ostalinah. Prisotnost starejših dob še ni opredeljena, nedvomni pa so ostanki rimske Castre, natančneje term, ki jih izkopavajo v sosednji Rustjevi hiši. Stari Rimljani so namreč v času Rimskega cesarstva okrog leta 270 na območju današnje Ajdovščine zgradili utrjen vojaški tabor s štirinajstimi obrambnimi stolpi, imenovan Castrum Ad Fluvium Frigidum (Utrdba ob Mrzli reki), ki je služil kot postaja na poti iz Italije v Panonijo in na Balkan in ki ga je leta 451 porušil hunski vojskovodja Atila na pohodu v Italijo.

Zgodovina stavb od baroka do 20. stoletja

V 18. stoletju je ta predel zaznamovala obulična zazidava nadstropnih baročnih trških stavb ob mestni vpadnici. Letnica na portalu Pilonove galerije (Prešernova 3) razkriva, da zgradba datira v leto 1756 – in res je že na prvi pogled očitno, da so te hiše zgrajene v duhu baročne arhitekturne tradicije. Poleg tipične razčlenjenosti baročno podobo zunanjosti dajejo tudi okna v nadstropju s poudarjenimi okvirji in prekladnimi strešicami ter manjša mezaninska okna v podstrešju. V baročni čas lahko uvrstimo tudi kamniti tlak vhodne veže v pritličju in štukaturne dekorativne stropove v notranjosti.

Slikarjev oče Dominik Pilon je leta 1905 hišo odkupil od Angela Casagrande. V stavbi na Prešernovi 1 je dolga leta delovala Pilonova pekarna. Po očetovi smrti leta 1928 se je Veno Pilon odločil za selitev v Francijo, pekarno pa sta prevzela sestra Milka in njen mož Lenščak. Po 2. svetovni vojni je prišel na daljši obisk v domovino in sodeloval pri snemanju prvega slovenskega celovečernega filma Na svoji zemlji (1948). Po tistem pa se je v Ajdovščino vrnil šele leta 1968 in tam čez dve leti umrl. Leta 2009 so v trajni spomin postavili obeležje na fasadi, ki sta ga oblikovala Ranko Novak in Anja Kranjc in ki nosi naslednje sporočilo: »Tukaj, kjer je delovala očetova pekarna, je Veno Pilon ustvaril svoja najboljša dela.«

Prenova Svetozarja Križaja v galerijo ter nadaljevanje njegovega dela

Hiši na Prešernovi ulici 1 in 3 sta bili v letih 1972 do 1976 preurejeni v galerijo, ki je bila ustanovljena z namenom, da se bo ukvarjala z raziskovanjem Pilonovega življenja in dela ter hranila slikarjevo stalno zbirko, ki jo je mestu Ajdovščina podaril slikarjev sin. Prenovo so zaupali domačinu Svetozarju Križaju, ki je kot najbližji sosed odlično poznal prostorsko situacijo in družbene razmere v kraju. Gre za arhitekturni dosežek, za katerega je Križaj leta 1976 prejel Plečnikovo nagrado.

Prenova je potekala več let, njena pomembna značilnost pa je ohranjanje vrednih prvin starejših obdobij. V stavbe je Križaj posegal le toliko, kot se mu je zdelo nujno potrebno za prilagoditev novi funkciji. Pilonovo hišo je ohranjal skorajda nespremenjeno, pri Lenščakovi hiši pa si je dovolil več svobode pri umeščanju nove galerijske dejavnost v njeno notranjost, ki ji je vdihnil tudi novo kvaliteto z avtorskim minimalističnim opremljanjem in urejanjem prostorov. V zunanjost arhitekt skorajda ni posegal. Ohranil je tudi okrasto apneno barvo hiše na Prešernovi 1, fasado na Prešernovi 3 pa poudaril z modro.

Še najbolj izrazit poseg v nagrajeno arhitekturno rešitev je Križajeva poznejša intervencija stopnišča, ki vodi do podstrešja. Prostorska stiska je namreč pripeljala do situacije, da so se odločili izkoristiti tudi te prostore. Križaj je torej predvidel in načrtoval adaptacijo podstrešnih prostorov za potrebe ureditve zbirke, ki pa ni bila realizirana v času njegovega življenja. Leta 1998 so bile posodobljene elektro inštalacije in sistem ogrevanja ter hlajenja, podstrešni prostori pa so bili končno urejeni leta 2006 po načrtih Alenke Golob, ki je izhajala iz prvotnih Križajevih zasnov.

Obnovitev (2022–2025) in pridobitev novih prostorov

Pilonova galerija je bila leta 2010 zaradi svojih zbirk, zgodovinske pričevalnosti in tenkočutne prenove razglašena za spomenik lokalnega pomena. Po petdesetih letih od Križaje prenove je bila potrebna renovacije, hkrati pa je galerija želela še okrepiti svojo vlogo in dediščino približati sodobnim obiskovalcem. Projektantka je bila Vesna Krašna Vodopivec, dela pa so potekala pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Nova Gorica.

Glavni namen prenove je bil zagotoviti primerne prostorske in tehnične pogoje za varno hranjenje umetnin ter kakovostno razstavljanje stalne in občasnih razstav. Posebna pozornost je bila namenjena izboljšanju klimatskih razmer, osvetlitve in varnostnih sistemov, saj so to ključni elementi za dolgoročno ohranjanje občutljivih likovnih del, fotografij in arhivskega gradiva. Prenovljeni prostori tako omogočajo boljšo preglednost razstav, jasnejšo predstavitev Pilonovega ustvarjalnega razvoja ter bolj poglobljeno razumevanje njegovega umetniškega izraza. Pomemben vidik prenove je bila tudi posodobitev galerije v smislu dostopnosti in uporabniške izkušnje. Novi razstavni koncept vključuje sodobne interpretacijske pristope, ki obiskovalcem pomagajo bolje razumeti umetnikovo življenje in delo.

Stalna razstava Vena Pilona, ki obsega več kot 1.700 del, je postavljena v nadstropju. Poleg umetnin (slike, risbe, grafike, kipi) obsega še dokumentarno gradivo in osebne predmete. Tu so tudi Pilonova dela (večidel risbe iz časa 1. svetovne vojne) iz zapuščine Franceta Mesesnela ter dela Pilonovega prijatelja Lojzeta Spazzapana. Fotografski opus, ki zaokrožuje podobo Pilona kot vsestranskega umetnika, je predstavljen na podstrešju. Nova stalna zbirka, ki jo sestavljajo dela Pilonovih prijateljev, je na voljo za ogled v na novo pridobljenih in urejenih prostorih Rustjeve hiše. Šteje več kot 1.000 del s področja slikarstva, kiparstva, grafike, risbe, fotografije, arhitekture in grafičnega oblikovanja. Pritličje je namenjeno občasnim razstavam s področja likovne umetnosti, oblikovanja, arhitekture in fotografije, pa tudi predavanjem ter glasbenim, literarnim in drugim kulturnim prireditvam.

Prenovljena Pilonova galerija ima velik pomen tudi za lokalno skupnost. Predstavlja pomembno kulturno središče Ajdovščine ter prispeva k prepoznavnosti mesta kot prostora z bogato umetniško tradicijo. Hkrati krepi povezavo med dediščino in sodobnim časom ter spodbuja kulturni turizem v regiji.