Muzej prevozništva in tovorništva

Slovenija je zaradi svoje strateške lege že od nekdaj pomembno evropsko prometno stičišče. Tako je bilo tudi v srednjem veku, ko je čez njeno ozemlje potekala ključna pot med Dunajem in Trstom, povezava med celinsko Evropo in Jadranom. Prav ob tej trgovski poti so se na jugozahodnem delu države razvile Senožeče, naselje z bogato zgodovino najprej tovorništva in nato prevozništva ter trgovine. Na vzpetini nad Senožečami je verjetno že sredi 12. stoletja stal Stari grad, prvikrat omenjen sicer šele leta 1275 kot grad Snosetsch in povsem uničen v katastrofalnem potresu leta 1511.

Na poti z morja proti Dunaju so tovor najprej torej prevažali na domačih živalih, najpogosteje konjih in volih, v 18. stoletju pa je začelo to obliko prevoza nadomeščati prevozništvo, imenovano tudi furmanstvo, pri katerem so blago prevažali z vozovi. Tako so z dobrinami s podeželja oskrbovali mesta, prevažali izdelke iz rudnikov, fužin in manufaktur ter tudi blago iz daljnih krajev. Zaradi bližine solin so imele Senožeče pomembno vlogo pri prevozu te dragocene surovine. Tovorili so tudi železo in železne izdelke, platno in živalske kože, v obmorska mesta so pogosto tovorili žito. Od tam so se vračali s soljo, vinom in oljčnim oljem, pa tudi začimbami in južnim sadjem.

Ob prometnih poteh so stale mitnice – postaje za pobiranje pristojbine za prevoz blaga čez določeno ozemlje oziroma mitnine. Ena od njih je bila tudi v Senožečah, ki jo zgodovinski dokumenti prvič omenjajo že leta 1217. Danes je v njej Muzej tovorništva in prevozništva, ki ohranja spomin na bogato zgodovinsko in kulturno-ekonomsko dediščino kraja.

Prenova propadajoče mitnice

Senožeška srednjeveška mitnica, ki ji domačini zaradi obokanega podhoda pravijo Podvelb, je dolgo propadala. Občina Divača je leta 2017 objekt za 20.000 evrov odkupila od italijanskih lastnikov, ki do stavbe niso imeli pravega odnosa. Toda še skoraj sedem let je trajalo, da se je žalostno uničevanje izjemne kulturne dediščine nazadnje ustavilo. Projekt obnove, vreden 2,9 milijona evrov, sta sofinancirala Ministrstvo za kulturo z evropskimi sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost ter občina Divača.

Konec februarja 2024 je občina podpisala pogodbo z izvajalcema Komunala Sežana in TGH iz Črnomlja. Dela na do tedaj propadajočem objektu so začeli marca 2024. V prvem delu obnove so bili izvedeni temeljita rušitvena in sanacijska dela, utrjevanje zidov, obnova obokov in montaža nove strešne konstrukcije. Opravljena so bila tudi ključna obrtniška dela: montaža notranjih vrat, talnih oblog in fasadna ureditev. Aprila 2024 so bile med odstranjevanjem ometov presenetljivo odkrite stenske poslikave s figuralnimi in rastlinskimi motivi (na primer izgonom iz raja, Noetovo barko in podobno). Freske je odgovorni restavrator ustrezno odstranil in deponiral, njihova restavrirana podoba pa se je v letu 2025 znova vrnila na zidove mitnice.

Obnova je potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Nova Gorica, vzporedno pa so potekale tudi vsebinske priprave na odprtje muzeja. V sodelovanju z raziskovalci Univerze na Primorskem, Univerze v Novi Gorici in partnerja v projektu – Goriškega muzeja so bile izvedene obsežne zgodovinske raziskave, ki so skupaj z zbranimi predmeti, arhivskim gradivom in ustnim izročilom oblikovale jedro muzejske razstave.

Sodoben interpretacijski center

Muzej tovorništva in prevozništva v Senožečah je več kot obnovljeni objekt – je prostor oživljene zgodovine, prostor skupnosti in most med preteklostjo ter prihodnostjo. Je sodoben interpretacijski center, ki na trajnosten način povezuje zgodovino kraja in države, kulturno dediščino in turizem. Muzejska postavitev združuje bogato kulturno dediščino in avtentično arhitekturo ter predstavlja razvoj tovorništva in prevozništva skozi stoletja; življenje kmečkih trgovcev, prevoznikov, tihotapcev in obrtnikov ter zgodovino mitnic in domačinov, ki so soustvarjali ta prostor.

Z raznolikimi interaktivnimi vsebinami, digitalnimi pripovedmi, pričevanji, otroškimi kotički in izvirnimi predmeti muzejska izkušnja ni le ogled, ampak je doživetje. V muzeju lahko tako obiskovalci odkrijejo mitninski red iz leta 1524, si ogledajo interaktivni zemljevid zgodovinskih poti ter izvirno orodje senožeških obrtnikov, prisluhnejo zvočnim zgodbam domačinov ter pridobijo digitalni vpogled v domačije in posesti izpred 200 let. Poskrbljeno je tudi za najmlajše, saj ima muzej posebne otroške kotičke za igro in učenje.

V okviru muzeja sta bili zasnovani tudi dve dodatni turistični privlačnosti, ki obiskovalca popeljeta izven muzejske stavbe in povežeta kulturno ter naravno dediščino kraja. Prva je gozdna učna pot »Djestence«, na kateri lahko spoznate več kot 25 drevesnih in grmovnih vrst, pa tudi vrste lesa, iz katerih so domačini nekoč pripravljali oglje in drva. Druga točka pa sta mavzoleja rodbin Garzarolli in Dejak pri župnijski cerkvi, dveh pomembnih družin iz senožeške preteklosti.

V obnovljeni Kotlarjevi hiši tik ob muzeju deluje muzejska kavarna s slaščičarno, kjer se lahko obiskovalci sprostijo in pokusijo unikatno sladico »Tortica Mitnica«, ustvarjeno posebej za muzej in navdihnjeno z zgodbami furmanov in lokalnih okusov.