Grad Štanjel

Štanjel je slikovito kraško naselje v občini Komen, čigar veduto opazimo že od daleč. Stari del terasasto grajene srednjeveške vasi se namreč razprostira na 363 metrov visokem griču Turn. Vas je svoje ime dobila po zavetniku cerkve, svetem Danijelu, kraj pa je bil prvič pisno omenjen leta 1402. Poleg poznogotske cerkve z limonastim zvonikom so najbolj prepoznavna stavbna dediščina kraja še grajski kompleks, obrambni stolpi, v gručo stisnjene hiše z ozkimi uličicami in Ferrarijev vrt.

Štanjel je eno najstarejših naselij na Krasu; zaradi prometno-geografske in strateške razgledne lege je bil namreč grič Turn pomemben že od mlajše železne dobe dalje. Iz obdobja antike so ohranjeni ostanki rimske utrdbe, imenovani Gledanica, v srednjem veku pa je na terasah nastalo naselje stanovanjskih hiš. Za obrambo pred turškimi vpadi so ga v 15. stoletju obdali še z obzidjem. Vrhunec razvoja pa je Štanjel doživel v 16. in 17. stoletju – iz tega časa izvira zasnova naselja in večina arhitekturnih značilnosti stavb.

V času med svetovnima vojnama je Štanjelu svoj pečat vtisnil arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani, eden najpomembnejših urbanistov avstrijske monarhije. Daljnovidno in inovativno je obstoječi prostor nadgrajeval z rešitvami, ki so staro naselje prilagajale potrebam sodobnega življenja, ob tem pa dosledno ohranjal duha kraja. Med pomembnejša Fabianijeva dela v Štanjelu sodita tudi obnova Ferrarijeve vile in zasnova terasastega Ferrarijevega vrta s parkom, ki v Sloveniji velja za najpomembnejšo parkovno ureditev iz časa med obema vojnama. Zanj je zasnoval poseben vodovodni sistem, pri katerem je tradicionalni način zbiranja deževnice nadgradil s talnimi zbirnimi kanali, cisternami, cevovodi, odtočnimi oziroma namakalnimi kanali ter jih povezal v kompleksen sistem, ki vilo oskrbuje z lastno tekočo vodo, ne le za osnovne potrebe, ampak – sredi Krasa, kjer je vode vedno malo – celo za razvedrilo in okras.

Grad Štanjel, njegov propad in ponovno vstajenje

Grad, ki je svojo končno podobo dvokrilne fevdalne rezidence trikotne tlorisne zasnove dobil v baroku, je skozi zgodovino doživel številne udarce in preživel mnoge katastrofe. Že pred tem so leta 1470 in 1481 Štanjel izropali Turki. V revolucionarnem letu 1848 so ga oplenili tudi kmečki uporniki. Med prvo svetovno vojno so notranjščino gradu precej opustošili avstro-ogrski vojaki, med drugo svetovno vojno pa je bilo naselje delno požgano, od gradu pa so ostali samo še obodni zidovi. Leta 1964 ga je nato Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije uvrstil med 14 najpomembnejših spomenikov, čemur so v letih 1970–1988 sledila arheološka izkopavanja ter hkratna prenova dvorca in revitalizacija vasi pod vodstvom arhitektke in konservatorke dr. Nataše Štupar Šumi. Obnova je bila izvedena ob spoštovanju dediščine posegov Maksa Fabianija, zaključila pa se je v letu 2025.

Grad Štanjel je bil v zadnji fazi prenove obnovljen s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki jih je zagotovilo Ministrstvo za kulturo in s sredstvi Občine Komen. V letu 2025 se je tako zaključila zadnja, šestletna prenova grajskega kompleksa, v sklopu katerega je bilo pridobljenih približno 1000 kvadratnih metrov novih prostorov, ki so namenjeni različnim dejavnostim. Prenovili so notranjost spodnjega in zgornjega palacija, grajskega dvorišča in zunanjih ureditev ob objektu. Razširili so prostore za konferenčno dejavnost, ki so jih obenem sodobno opremili; pridobili novo poročno sobano, ki bo zdaj dostopna tudi invalidom; pisarniške prostore in pomožne prostore za skladiščenje; obnovljeno je bilo grajsko dvorišče; urejena razgledna ploščad v muzeju in sanitarije ter energetsko sanirana Galerija Lojzeta Spacala. Najpomembnejša pridobitev pa je gotovo prostor za novi Muzej slovenskega jezika in knjige ter t. i. Kulturni inkubator Štanjel.

Muzej slovenskega jezika in knjige ter Kulturni inkubator Štanjel

Muzej slovenskega jezika in knjige je izjemna pridobitev za celoten slovenski prostor, čeprav ima nedvomno tudi pomemben lokalni pomen, saj je umeščen v prostor, kjer se stikajo slovanski, germanski in romanski jezikovni vplivi. To upošteva tudi predstavitev, saj je razvoj slovenskega jezika postavljen v kontekst kulturnega in zgodovinskega sobivanja na križišču svetov. To torej ni le razstava o jeziku kot orodju sporazumevanja, ampak kot ključne sestavine narodove identitete, ustvarjalnosti in zgodovinske samobitnosti.

Pri nastajanju muzeja so sodelovale vodilne slovenske institucije s področja jezika, literature in knjige, ki so vsaka po svoje prispevale neprecenljiv del strokovnega znanja, pedagoške inovativnosti in kulturnega uvida. Nastala je interaktivna razstava, ki ne nagovarja zgolj obiskovalcev, temveč aktivno spodbuja k razmisleku, raziskovanju, ustvarjanju in ohranjanju (za)pisane dediščine slovenskega naroda. Ob tem pa je muzej hkrati tudi prostor spodbude, učenja, raziskovanja in ustvarjanja, zasnovan kot interaktivna učilnica, pomembno izhodišče za poglobljeno obravnavo jezika tudi v šolah, knjižnicah, kulturnih domovih in raziskovalnih ustanovah.

Z željo po ustvarjanju sinergije med lokalnim in nacionalnim je nastal tudi Kulturni inkubator Štanjel (KIŠ), ki je namenjen zagonskim podjetjem s področij kulture in turizma. Tu bodo zunanji izvajalci organizirali delavnice, predavanja in druge dejavnosti, ki bodo skupaj z obstoječimi organizatorji in izvajalci programov v gradu soustvarjali pestro in živahno štanjelsko leto. Nasveti izkušenih mentorjev in podjetniških strokovnjakov bodo udeležencem pomagali oblikovati nove poslovne modele, strateške načrte in inovativne rešitve na področju kulture, turizma oziroma kulturnega turizma. Z gradnjo povezav med umetnostjo, ustvarjalnostjo in skupnostjo se želi grad še tesneje povezati z lokalnimi prebivalci in prostorom.

Družabno in geografsko središče

Muzej slovenskega jezika in knjige ter Kulturni inkubator Štanjel se tako pridružujeta raznovrstni ponudbi grada Štanjel. Ta vključuje več umetnostnih galerij, med katerimi je najpomembnejša Galerija Lojzeta Spacala, kjer se pred obiskovalčevimi očmi razgrne vsa Spacalova vizija Krasa, ter dvema razstavama: razstavi »Narava in človek na Krasu« ter razstavi Maks Fabiani. Prva je interaktivna razstava, ki se dotakne vseh čutov. Tako lahko obiskovalci med drugim otipajo kraški kamen, občutijo moč burje, ki piha s hitrostjo 120 km/h, odkrijejo edinstveni vodovodni sistem v Štanjelu in značilnosti naravnih bogastev Krasa; prisluhnejo življenjem in zgodbam tamkajšnjih prebivalcev, si ogledajo zbirke na temo kraškega ovčarja, najdbe iz gradišč in časa Cobenzlov ter eksponate Parka Škocjanske jame. Druga razstava pa skozi spise in življenjsko pot Maksa Fabianija vodi obiskovalce k spoznanju o strokovni in človeški širini tega znamenitega arhitekta, ki je bil tudi mislec, inovator ter vizionar.

Na ta način je predstavljen širok spekter lokalne in nacionalne kulturne in naravne dediščine v kraju, ki stoji na eni nevralgičnih točk slovenske družbene in politične zgodovine. Hkrati pa z drugo ponudbo ostaja tudi pomembno družabno, pa tudi geografsko središče, saj je lokacija pomembno izhodišče za raziskovanje narave ter tipičnega podeželskega utripa življenja na edinstvenem slovenskem Krasu.