Grad Podčetrtek

Ime kraja in gradu Podčetrtek izhaja iz četrtka – dneva v tednu, ko sta v srednjem veku potekala tržni in sodni dan. Prav slednji je v središču interaktivnega doživetja Četrtkova sodba, enega od prvih programov v sveže obnovljenem gradu. Z izvirnim poslanstvom gradu je tesno povezan tudi drugi, Doživetje grajskega razgleda. Lokacija gradu Podčetrtek namreč ni bila izbrana naključno, saj je razgled nad dolino omogočal nadzor nad pomembnimi prometnimi in vojaškimi potmi ter je odločilno zaznamoval vlogo gradu v zgodovini. Prve omembe gradu sicer segajo v 12. stoletje, medtem ko je bil kraj Podčetrtek omenjen že kako stoletje prej. Izvirni grad je bil zgrajen v romanskem slogu, a je bil v 15. stoletju povsem uničen v vojnah in danes nanj spominjajo le še skromni ostanki nekdanjega stolpa na griču nad sedanjim gradom.

Več kot stoletje brez obnove

Podobna usoda bi skoraj doletela tudi aktualni grad Podčetrtek, ki je bil opustošen med kmečkim uporom leta 1515. Med najzgodnejšimi znanimi lastniki je v virih omenjen krški ministerial Otto filius Enscalci de Landesperc, pozneje pa so grad imele v posesti različne plemiške rodbine, med njimi Lindeška. V 16. in začetku 17. stoletja je grad pogosto menjal lastnike. Med zadnjimi plemiškimi gospodarji so bili Tattenbachi, po usmrtitvi Erazma Tattenbacha pa je grad leta 1628 prešel v državno last. Čez slabo stoletje ga je kupil Ignac Attems in ga do leta 1723 temeljito prenovil. Kot velik ljubitelj baročne umetnosti je Attems grad preoblikoval iz renesančne v baročno rezidenco ter mu dal novo reprezentančno podobo.

Zadnja večja prenova gradu je bila izvedena leta 1874, ko je dobil novo fasado, pri kateri so bile starejše poslikave prepleskane in prekrite. Po drugi svetovni vojni je lastništvo gradu znova prevzela država, vendar ni več nosil osnovne funkcije in je edino sanacijo dočakal po potresu leta 1974. Leta 1989 je grad prešel v zasebne roke, a zaradi visokih stroškov spet ni dočakal obnove in je zgolj propadal. Občina Podčetrtek je leta 2021 grad uspela odkupiti, nakar je bil razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena in tako se je lahko pričela temeljitejša obnova.

Temeljita vsebinska sprememba

Načrti za grad Podčetrtek predvidevajo, da je ta prenova le prvi korak. V nadaljevanju bo namreč prišlo tudi do temeljite vsebinske spremembe, saj bo v njem vzpostavljeno kulturno-turistično središče. Najprej je bila prenovljena nekdanja grajska konjušnica, nad katero so bila nekoč prebivališča za služinčad in v kateri so bila v obdobju Jugoslavije urejena socialna stanovanja. Prenova je vključevala sanacijo konstrukcije in energijsko prenovo, tako da vključuje sodobne rešitve, kot so toplotna črpalka, fotovoltaični paneli, klančine za dostop za invalide ter komunalna in telekomunikacijska infrastruktura, a obenem ohranja čim več izvirne zgodovinske substance.

Ob podpori financiranja iz Evropske unije so na gradu razvili štiri nove turistične produkte, ki združujejo preteklost in sedanjost ter povezujejo turizem in lokalno prebivalstvo. Posebej zanimivo je interaktivno doživetje Četrtkova sodba, ki je na voljo v prenovljeni nekdanji konjušnici. Z uporabo mreže projekcij in umetne inteligence obiskovalci spremljajo, kako je potekalo sojenje v preteklosti. Izbirajo lahko med sodnimi procesi za različne obtožbe – zarotništvo, prešuštvo in izdaja – nato pa skozi sodelovanje v procesu sojenja spoznajo vloge posameznih oseb in pravne prakse tistega časa.

Tisočletni razgled

Na novi grajski terasi je urejena izkušnja Doživetje grajskega razgleda. A to ne pomeni, da je na terasi, kjer se razgled odpira proti hrvaškemu Zagorju, zagrebškemu Sljemenu, Kozjanskemu in Bistrici ob Sotli, na voljo zgolj nekaj daljnogledov, temveč gre za sodobno tehnološko rešitev, ki temelji na nadgrajeni resničnosti. S pomočjo posebnih pripomočkov lahko obiskovalci izkusijo te razglede tudi v zgodovinskem kontekstu, med drugim v času kmečkega upora. Opazovalnica ponuja tudi informacijsko obogaten pregled z interaktivnim zemljevidom, ki predstavlja okoliške naravne in kulturne znamenitosti. Poleg teh turističnih doživetij Grad Podčetrtek vse bolj vključuje tudi lokalno skupnost, med drugim z možnostjo prirejanja porok. Kot je v pogovoru za Delo povedal arhitekt Blaž Rupar, ki je izvajal prenovo: »Gradovi morajo biti namenjeni javnosti in morajo funkcionirati, da so lahko v čim večji meri samooskrbni.«

Zasnova prenovljenega Gradu Podčetrtek temelji na načelu, da grad ni le obnovljen spomenik, temveč živ prostor srečevanja zgodovine, kulture in sodobnih doživetij. To spodbuja krepitev zavedanja o zgodovini in pomenu ohranjanja snovne in nesnovne dediščini ter pripomore h krepitvi lokalne identitete. Posledično imata prenovljeni grad in njegov novi program vpliv tudi na izobraževalne procese, tako v smislu izobraževanja o gradu na lokalni in regionalni ravni kot tudi z vzpostavitvijo izobraževalnega turizma z obiski šol.